Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, s katerim bo v obdobju med letoma 2026 in 2028 namenila približno 30 milijonov evrov letno za subvencioniranje stroškov električne energije. Ukrep je usmerjen v ohranjanje stabilnosti v sektorjih z visoko porabo energentov, pri čemer bo država krila del stroškov, povezanih z okoljskimi dajatvami, ki so vključene v ceno električne energije. Predlog zakona bo v Državni zbor poslan po nujnem postopku. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je izpostavil pomembno novost v predlogu, in sicer posebno izjemo, ki bo omogočila kandidiranje za državno pomoč tudi skupini Sij (Slovenska industrija jekla), čeprav je ta v preteklosti že prejemala določene oblike pomoči. Vlada s tem korakom sledi smernicam Evropske unije o državni pomoči v kontekstu sistema za trgovanje z emisijami, hkrati pa želi preprečiti selitev proizvodnje v države z manj strogo okoljsko zakonodajo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je odločitev vlade že pozdravila in poudarila, da bodo subvencije ključne za zagotavljanje predvidljivega poslovnega okolja. Po mnenju zbornice bo pomoč podjetjem omogočila lažji prehod v nizkoogljično družbo, ne da bi pri tem izgubila konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Zakon poleg finančnih spodbud predvideva tudi obveznosti podjetij na področju energetske učinkovitosti in razogljičenja.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novi vladi predstavila vrsto pričakovanj, ki bi jih po njihovem mnenju morala vključiti v prihajajočo koalicijsko pogodbo. Predstavniki zbornice so poudarili, da je za pospešitev nacionalnega razvoja nujna vzpostavitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja. V okviru svojega gospodarskega programa so izpostavili potrebo po razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju investicij. Ob tem se je zbornica odločno odzvala na predloge o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto, čemur v trenutnih gospodarskih razmerah ostro nasprotuje. Vodstvo zbornice opozarja, da bi takšen korak lahko ogrozil stabilnost podjetij, zlasti v delovnointenzivnih panogah. GZS je v svoji analizi obenem objavila gospodarske napovedi, po katerih naj bi slovenska gospodarska rast letos znašala 2,4 odstotka, leta 2027 pa se bo po pričakovanjih nekoliko upočasnila na 2,1 odstotka.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je potrdila vlada, a predlaga spremembe. Menijo, da bi omilitev nekaterih izključitvenih pogojev spodbudila več podjetij k nagrajevanju zaposlenih na ta način. GZS pozdravlja spremembe zakona o nagrajevanju zaposlenih in predlaga dodatne izboljšave v korist zaposlenih.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je opozorila, da se nekatere storitve dolgotrajne oskrbe financirajo dvojno in prekomerno. Izračunali so, da bo to dvojno financiranje leta 2026 doseglo približno 370 milijonov evrov. GZS predlaga prepolovitev prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo ali zmanjšanje prispevnih stopenj po zakonu o prispevkih za socialno varnost.

V avstrijskem socialnem sektorju se nadaljujejo opozorilne stavke. Po včerajšnjih stavkah po zveznih deželah so danes delo za krajši čas prekinili tudi zaposleni na Dunaju. Stavka se odvija zaradi zahtev po štiriodstotnem povišanju plač in boljših delovnih pogojih, medtem ko delodajalci opozarjajo na finančne omejitve.

Vlada bo prihodnji teden začela shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Razprava o seznamu dejavnosti, ki bodo vključene v shemo, bo potekala v četrtek. Državna pomoč se neuradno obeta nekaterim industrijskim sektorjem.

Reprezentativne delodajalske organizacije, med njimi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), so se odzvale na sklic izredne seje Ekonomsko socialnega sveta.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, imenovan "Made in Slovenia 2035". Program temelji na 88 ukrepih, usmerjenih v dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo države. Predvideva se, da bo program v desetih letih povečal slovenski BDP za polovico in ustvarjal naložbe v višini dobrih 19 milijard evrov.

V Grčiji so izbruhnili množični protesti delavcev zaradi vladnega osnutka zakona, ki bi omogočil 13-urni delovnik v zasebnem sektorju. Sindikati vladi očitajo, da želi uzakoniti 'hiperizkoriščanje'. Zaradi predlagane reforme je v državi potekala 24-urna splošna stavka, ki je ohromila javni in zasebni sektor.

Na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so strokovnjaki s področij inženirstva, gradbeništva in urejanja prostora skupaj s političnimi odločevalci razpravljali o vzrokih za dolgotrajne postopke izdajanja dovoljenj pri investicijskih projektih in iskali možne rešitve. Ministrstvi za okolje in prostor napovedujeta zakonodajne spremembe, ki naj bi pospešile te postopke.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira nagrajevanje zaposlenih in vladne ukrepe za razbremenitev stroškov dela. Predlagajo, da se nagrade za poslovno uspešnost razbremenijo do dvakratnika povprečne plače posameznika. GZS ne podpira uvedbe obvezne božičnice, saj si je nekatera podjetja ne morejo privoščiti.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ocenila, da predlagane spremembe akta o omrežnini za električno energijo ne odpravljajo osrednjega problema slovenskega gospodarstva, predvsem previsokih stroškov omrežnine za elektrointenzivne odjemalce. Poudarili so, da so stroški omrežnine nesorazmerni in da je za ohranitev močnega industrijskega jedra nujna rešitev tega problema.

Člani gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so z državnimi predstavniki razpravljali o izzivih gospodarstva na področju digitalne preobrazbe, razvoja kadrov in vloge izobraževalnega sistema pri krepitvi digitalnih kompetenc. Poudarili so, da podjetja brez ustreznih digitalnih veščin izgubljajo konkurenčno prednost.

Reprezentativne delodajalske organizacije so izrazile močno nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki sta ga v parlament vložili poslanski skupini Svobode in Levice. Delodajalci opozarjajo, da predlog zakona ogroža varnost na delovnem mestu.